Omemba: Charles Baudelaire

»Nikdar nisem toliko mislil, toliko doživljal, bil toliko jaz sam kakor tedaj, ko sem potoval peš. Hoja ima v sebi nekaj, kar navdihuje in oživlja moje misli.«

»Tisti, ki hodimo, pišemo, raziskujemo, smo del poti in potovanja, del naših zgodb, del procesa, del življenja, o katerem pišemo, ga opazujemo in živimo.«

»Roman Tišina, polna vetra v svoji dvoumnosti, kot piše avtorica, torej ostaja 'poskus, kako ujeti neulovljivo'.«

»Odnos do razmerja moči med revno pribežnico in privilegiranim belim moškim ostaja v svojem bistvu nenagovorjen, s čimer se kot ambivalenten izkaže tudi roman sam.«

»Pisanje ostaja prevzeto z mitologijo umetnika kot genija in njegovo muzo kot abstraktnim krajem navdiha, ki jo lahko moški z velikimi besedami ljubezni povzdigne v enaki meri, kot jo lahko brutalno poniža.«

»Tako torej, tovariš Lokaves, imena da vam niso važna, pravite, tovariš Emil Čevapčič, kaj!«

»Lepota bežna ti, / ki me je tvoj pogled prerodil prav do dna, / ne bom te videl prej kot šele v večnosti?«

»Je to najboljše, kar zmoremo?«

»Ko boste prejeli to pismo, bom mrtev... Ubil se bom, ker ne zmorem nadaljevati življenja, ne prenesem več preizkušnje, da bi zaspal ali se spet zbudil.«

»Moja draga je bila gola.«

»Nekoč so ljudje iz zahodnega sveta okušali globino in slasti tišine. Menili so, da je pogoj za zbranost, posluh za samega sebe, meditacijo, molitev, sanjarjenje, ustvarjanje; predvsem so jo imeli za notranji prostor, iz katerega izhaja beseda.«

»Danes je težko najti tišino, vendar po avtorjevem mnenju glavna težava ni – kot bi morda najprej pomislili – silovitost kravala v urbanih prostorih, saj sodobna mesta niso nič hrupnejša od tistih v 19. stoletju.«

»Za nekaj ur imamo v lasti tišino, če že ne počitka. (...) Ker sem nezadovoljen z vsemi in nezadovoljen s seboj, bi se prav rad odkupil in se malce ponašal s tišino in samotnostjo noči.«

»Implicitno pove, da se tišine učimo, saj ne pride sama od sebe.«

»Učenje tišine je toliko pomembnejše, ker je tišina element, s katerim se oblikujejo velike stvari. (...) Govor je, ravno nasprotno, vse prepogosto umetnost zatiranja in odlaganja mišljenja, ki je na delu izključno v tišini.«

»Tišina je ključ za odklepanje novih načinov osnovnega mišljenja«

»Moja draga je bila gola.«